Tehnika veslanja – Osnovni elemneti

Drža

Začnite vsak zaveslaj s pravilno držo saj boste le tako učinkovito in varno vadili.
Za dosego pravilne drže:

  • Sedite vzravnano na sedežu – napnite trebušne mišice in potegnite trebuh noter
  • Vesljajte z vzravnano glavo in pogledom naprej
  • Med zaključkom zaveslaja in prehodom v vračanje se trup iz rahlega nagiba nazaj vrne naprej (-15  / + 15 stopinj)

Pravilna drža je ključna za celotno vadbo veslanja.

Na vrh

Dolžina zaveslaja

Pri vadbi morate gibe izvesti v celoti. V položaju prijema stegnite roke kar se da predse in popolnoma skrčite noge – kolikor je možno pri vzravnanem telesu. Dolžina zaveslaja je odvsina od poravnave v fazi vračanja – ko se roke iztegnejo in telo nagne naprej.
Običajna napaka pri veslanju je upogibanje spodnjega dela hrbta, zato je ključno da držite hrbet ves čas zravnan. S tem boste tudi dodatno zmanjšali možnost poškodb.
Druga pogosta napaka je razširjanje nog zato, da bi dosegli daljši zaveslaj. Kolena držite skupaj in ves čas vzporedno s tirnicami veslača.

Na vrh

Razmerje

Razmerje med trajanjem faze vračanja in zaveslaja določa ritem gibanja. Pravilno razmerje je 1:2 – dvakrat toliko časa kot porabite za poteg morate porabiti za vračanje v položaj prijema. Ko dosežete pravilen ritem bo vaja potekala prijetno in umirjeno. WaterRower veslači z S4 monitorjem imajo posebno funkcijo (Advanced 5), ki med vadbo omogoča prikazovanje razmerja in s tem ritma veslanja.
Običajna napaka pri veslanju je naglica, ko uporabniki med vadbo hitijo nazaj v položaj prijema s čimer je ritem bliže 1:1 kot pa 1:2.

Na vrh

Gibanje spodnjega dela telesa

Mišice nog so največje in najdaljše mišice v telesu in zato prispevajo večino energije pri veslanju. Zgronji del telesa in roke enostavno nadaljujejo zaveslaj ko se noge zravnajo in zaključijo delo.
Noge se pri zaveslaju iztegnejo relativno počasi. Ta faza zaveslaja naj bi trajala od 0.5 do 1 sekunde.

Na vrh

Gibanje zgornjega dela telesa

Ko se noge v kolenih iztegnejo v kot prek 90 stopinj se prispevek moči nog biomehanično zmanjša. Takrat mišice zgornjega dela telesa in rok prevzamejo delo in nadaljujejo pospešek, ki smo ga pričeli z nogami. Prehod je s tekočim gibanjem mehak in neviden.
Roke potegnemo k telesu in med tem zdržujemo dlani vodoravno. Višina naj bo nekje pri drugem rebur od spodaj – med popkom in prsmi. Roke se na koncu zaveslaja ne ustavijo ampak nemudoma tekoče nadaljujejo nazaj v iztegnjen položaj – tako se z konstantno hitrostjo gibljejo od in k telesu.
Običajna napaka pri veslanju je zaustavitev na koncu potega. S tem veslanje postane kombinacija dveh ločenih gibanj z vmesnim postankom. Kar nadalje vodi v slabšo držo na koncu zaveslaja. Veslanje mora biti gladko in zvezno, tako da iz vsake faze tekoče prehajate v naslednjo.

Na vrh

Ritem veslanja (število zaveslajev v minuti)

Veslanje je vadba z relativno nizko frekvenco gibov. Celo med tekmo število zaveslajev redko preseže 40 na minuto in večina treninga je izvedenega v področjumed 18 in 26 zaveslaji na minuto.
Pravilen način za pospešitve veslanja je povečanje hitrosti iztega rok in močnejši zaveslaj med potegom. Pomembno je pravilno in postopno povečevanje hitrosti. Veslač z dobro tehniko lahko poveča hitorst iz 20 na 32 zaveslajev v minuti v najmanj 10ih zaveslajih – ne manj.
Običajna napaka pri povečanju hitrosti veslanja je skrajšanje dolžine zaveslaja in skrajšanje časa vračanja. Rezultat tega pa je hitro gibanje

Na vrh

Usklajenost

V čolnu z več veslači je časovna usklajenost ključnega pomena za uspeh. Tudi pri vadbi na suhem je vzdrževanje predvidljivega in konstantnega ritma pomembno in bo povečlo učinkovitost vadbe.

Back to Top

Zastopstvo in prodaja: Nuedi d.o.o., Kotnikova 27, 1000 Ljubljana | info@waterrower.si

Naročila sprejemamo 24/7